Vsako leto 21. septembra obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki nas spomni, kako pomembno je ozaveščanje, pravočasno odkrivanje in podpora ljudem z demenco ter njihovim svojcem. Čeprav se o Alzheimerjevi bolezni največkrat govori v kontekstu spomina, vedenja in vsakodnevnega funkcioniranja, raziskave zadnjih let jasno kažejo, da ima pomembno vlogo tudi izguba sluha. Še več – uporaba slušnih aparatov se izkazuje kot eden izmed ključnih dejavnikov pri zmanjševanju tveganja za razvoj demence.
Demenca – vedno večji izziv družbe
Demenca je krovni pojem za skupek bolezni, ki vplivajo na spomin, mišljenje, vedenje in zmožnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja kar 60–70 % vseh primerov. V Sloveniji naj bi z demenco živelo več kot 35.000 ljudi, število pa se zaradi staranja prebivalstva vsako leto povečuje.
Pogosto pozabljamo, da demenca ne prizadene le posameznika, ampak tudi njegove bližnje. Družinski člani se znajdejo pred zahtevno nalogo – kako pomagati in hkrati ohraniti kakovost lastnega življenja. Zato je ključno, da razumemo dejavnike tveganja in možnosti preventive.
Izguba sluha kot dejavnik tveganja za demenco
V zadnjih desetih letih je izguba sluha prepoznana kot en izmed najpomembnejših obvladljivih dejavnikov tveganja za razvoj demence. Študije kažejo, da imajo ljudje z nezdravljeno izgubo sluha kar dvakrat večjo verjetnost za pojav kognitivnega upada, pri težji izgubi sluha pa se tveganje lahko poveča celo do petkrat.
Zakaj je temu tako? Raziskovalci ponujajo več razlag:
✔️Kognitivna obremenitev: če je sluh oslabljen, možgani porabijo več energije za razumevanje govora, kar zmanjšuje zmogljivost za spomin in razmišljanje.
✔️Socialna izolacija: izguba sluha pogosto vodi v umikanje iz družbe, kar dokazano pospešuje upad kognitivnih sposobnosti.
✔️Strukturne spremembe v možganih: dolgotrajna izguba sluha vpliva na možganske povezave, ki so pomembne tudi za spomin in orientacijo.
Slušni aparati kot zaščita za možgane
Dobra novica je, da je izgubo sluha mogoče uspešno obvladati. Slušni aparati so danes tehnološko izjemno napredni – omogočajo jasno razumevanje govora, povezovanje z mobilnimi napravami, pa tudi prilagoditev različnim zvočnim okoljem.
Raziskave so pokazale, da ljudje, ki uporabljajo slušne aparate, ohranjajo boljšo kognitivno funkcijo kot tisti, ki izgube sluha ne zdravijo. V eni največjih longitudinalnih študij so udeleženci, ki so začeli uporabljati slušne aparate, zmanjšali tveganje za demenco za skoraj 20 %. To pomeni, da ima odprava izgube sluha neposreden vpliv na zdravje možganov.
Poleg tega nošenje slušnih aparatov omogoča večjo družabno aktivnost – pogovori s prijatelji, družinska srečanja in sodelovanje v skupnosti postanejo lažji in prijetnejši. Socialna povezanost pa je eden najmočnejših zaščitnih dejavnikov pred demenco.
Kako prepoznati izgubo sluha?
Ker je izguba sluha pogosto postopna, jo ljudje težko pravočasno opazijo. Nekaj opozorilnih znakov:
pogosto sprašujete sogovornike, naj ponovijo povedano,
imate občutek, da ljudje govorijo nerazločno ali tiho,
težko sledite pogovorom v hrupnem okolju,
televizijo poslušate precej glasneje kot drugi,
začnete se izogibati družabnim srečanjem, ker vas utruja napor pri poslušanju.
Če prepoznate katerega od teh znakov, je priporočljivo opraviti meritev sluha pri strokovnjaku za slušne aparate. Zgodnje ukrepanje ne pomeni le boljše komunikacije, ampak lahko pomembno vpliva tudi na dolgoročno zdravje možganov.
Povezava med strokovnjaki za sluh in obravnavo demence
Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni je priložnost, da spomnimo na pomen sodelovanja med različnimi strokami. Zdravniki, psihologi, socialni delavci in strokovnjaki za slušne aparate morajo sodelovati pri iskanju rešitev za osebe z demenco in tiste, ki so v tveganju zanjo.
V številnih državah so že začeli vključevati testiranje sluha kot del preventivnih pregledov pri starejših. Podobna praksa bi bila smiselna tudi v Sloveniji, saj bi lahko pravočasno odkrivanje in zdravljenje izgube sluha pomagalo zmanjšati breme demence v prihodnosti.
Kaj lahko storimo sami?
✔️ Redno preverjajmo svoj sluh po 50. letu starosti.
✔️ Ne ignorirajmo prvih znakov izgube sluha.
✔️ Če je predpisan slušni aparat, ga uporabljajmo dosledno.
✔️ Ostanimo socialno aktivni in vključeni v skupnost.
✔️Poskrbimo za zdrav življenjski slog – gibanje, uravnotežena prehrana in kakovosten spanec pomembno vplivajo tako na srce kot na možgane.
Sklep
Na svetovni dan Alzheimerjeve bolezni se spomnimo, da demenca ni neizogibna posledica staranja. Čeprav popolne zaščite ni, lahko s skrbjo za svoje zdravje zmanjšamo tveganja. Izguba sluha je eden najpomembnejših, a hkrati najbolj obvladljivih dejavnikov. S pravočasno uporabo slušnih aparatov ne izboljšamo le komunikacije in kakovosti življenja, ampak lahko zaščitimo tudi svoje možgane.
Skrb za sluh je torej veliko več kot samo boljši pogovor – je korak k ohranjanju spomina, jasnosti misli in dostojanstvene starosti.
Preverite svoj sluh – majhen korak za boljši spomin in jasnejše misli.
Če opažate znake izgube sluha, ne odlašajte. Pravočasen pregled in uporaba slušnih aparatov lahko pomenita razliko med socialno izolacijo in polnim, aktivnim življenjem.
Obrnite se na strokovnjaka za slušne aparate in naredite korak k bolj zdravi prihodnosti svojih možganov.
Viri:
Livingston, G. et al. (2020). Dementia prevention, intervention, and care: 2020 report of the Lancet Commission. The Lancet, 396(10248), 413–446.
Lin, F. R., & Albert, M. (2014). Hearing loss and dementia – who is listening? Aging & Mental Health, 18(6), 671–673.
Deal, J. A. et al. (2017). Hearing impairment and incident dementia and cognitive decline in older adults: The Health ABC Study. Journals of Gerontology, Series A.
World Health Organization (2021). World report on hearing. Geneva: WHO.
Alzheimer’s Disease International (ADI). (2023). World Alzheimer Report.
Vsako leto 21. septembra obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki nas spomni, kako pomembno je ozaveščanje, pravočasno odkrivanje in podpora ljudem z demenco ter njihovim svojcem. Čeprav se o Alzheimerjevi bolezni največkrat govori v kontekstu spomina, vedenja in vsakodnevnega funkcioniranja, raziskave zadnjih let jasno kažejo, da ima pomembno vlogo tudi izguba sluha. Še več – uporaba slušnih aparatov se izkazuje kot eden izmed ključnih dejavnikov pri zmanjševanju tveganja za razvoj demence.
Demenca – vedno večji izziv družbe
Demenca je krovni pojem za skupek bolezni, ki vplivajo na spomin, mišljenje, vedenje in zmožnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja kar 60–70 % vseh primerov. V Sloveniji naj bi z demenco živelo več kot 35.000 ljudi, število pa se zaradi staranja prebivalstva vsako leto povečuje.
Pogosto pozabljamo, da demenca ne prizadene le posameznika, ampak tudi njegove bližnje. Družinski člani se znajdejo pred zahtevno nalogo – kako pomagati in hkrati ohraniti kakovost lastnega življenja. Zato je ključno, da razumemo dejavnike tveganja in možnosti preventive.
Izguba sluha kot dejavnik tveganja za demenco
V zadnjih desetih letih je izguba sluha prepoznana kot en izmed najpomembnejših obvladljivih dejavnikov tveganja za razvoj demence. Študije kažejo, da imajo ljudje z nezdravljeno izgubo sluha kar dvakrat večjo verjetnost za pojav kognitivnega upada, pri težji izgubi sluha pa se tveganje lahko poveča celo do petkrat.
Zakaj je temu tako? Raziskovalci ponujajo več razlag:
✔️Kognitivna obremenitev: če je sluh oslabljen, možgani porabijo več energije za razumevanje govora, kar zmanjšuje zmogljivost za spomin in razmišljanje.
✔️Socialna izolacija: izguba sluha pogosto vodi v umikanje iz družbe, kar dokazano pospešuje upad kognitivnih sposobnosti.
✔️Strukturne spremembe v možganih: dolgotrajna izguba sluha vpliva na možganske povezave, ki so pomembne tudi za spomin in orientacijo.
Slušni aparati kot zaščita za možgane
Dobra novica je, da je izgubo sluha mogoče uspešno obvladati. Slušni aparati so danes tehnološko izjemno napredni – omogočajo jasno razumevanje govora, povezovanje z mobilnimi napravami, pa tudi prilagoditev različnim zvočnim okoljem.
Raziskave so pokazale, da ljudje, ki uporabljajo slušne aparate, ohranjajo boljšo kognitivno funkcijo kot tisti, ki izgube sluha ne zdravijo. V eni največjih longitudinalnih študij so udeleženci, ki so začeli uporabljati slušne aparate, zmanjšali tveganje za demenco za skoraj 20 %. To pomeni, da ima odprava izgube sluha neposreden vpliv na zdravje možganov.
Poleg tega nošenje slušnih aparatov omogoča večjo družabno aktivnost – pogovori s prijatelji, družinska srečanja in sodelovanje v skupnosti postanejo lažji in prijetnejši. Socialna povezanost pa je eden najmočnejših zaščitnih dejavnikov pred demenco.
Kako prepoznati izgubo sluha?
Ker je izguba sluha pogosto postopna, jo ljudje težko pravočasno opazijo. Nekaj opozorilnih znakov:
pogosto sprašujete sogovornike, naj ponovijo povedano,
imate občutek, da ljudje govorijo nerazločno ali tiho,
težko sledite pogovorom v hrupnem okolju,
televizijo poslušate precej glasneje kot drugi,
začnete se izogibati družabnim srečanjem, ker vas utruja napor pri poslušanju.
Če prepoznate katerega od teh znakov, je priporočljivo opraviti meritev sluha pri strokovnjaku za slušne aparate. Zgodnje ukrepanje ne pomeni le boljše komunikacije, ampak lahko pomembno vpliva tudi na dolgoročno zdravje možganov.
Povezava med strokovnjaki za sluh in obravnavo demence
Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni je priložnost, da spomnimo na pomen sodelovanja med različnimi strokami. Zdravniki, psihologi, socialni delavci in strokovnjaki za slušne aparate morajo sodelovati pri iskanju rešitev za osebe z demenco in tiste, ki so v tveganju zanjo.
V številnih državah so že začeli vključevati testiranje sluha kot del preventivnih pregledov pri starejših. Podobna praksa bi bila smiselna tudi v Sloveniji, saj bi lahko pravočasno odkrivanje in zdravljenje izgube sluha pomagalo zmanjšati breme demence v prihodnosti.
Kaj lahko storimo sami?
✔️ Redno preverjajmo svoj sluh po 50. letu starosti.
✔️ Ne ignorirajmo prvih znakov izgube sluha.
✔️ Če je predpisan slušni aparat, ga uporabljajmo dosledno.
✔️ Ostanimo socialno aktivni in vključeni v skupnost.
✔️Poskrbimo za zdrav življenjski slog – gibanje, uravnotežena prehrana in kakovosten spanec pomembno vplivajo tako na srce kot na možgane.
Sklep
Na svetovni dan Alzheimerjeve bolezni se spomnimo, da demenca ni neizogibna posledica staranja. Čeprav popolne zaščite ni, lahko s skrbjo za svoje zdravje zmanjšamo tveganja. Izguba sluha je eden najpomembnejših, a hkrati najbolj obvladljivih dejavnikov. S pravočasno uporabo slušnih aparatov ne izboljšamo le komunikacije in kakovosti življenja, ampak lahko zaščitimo tudi svoje možgane.
Skrb za sluh je torej veliko več kot samo boljši pogovor – je korak k ohranjanju spomina, jasnosti misli in dostojanstvene starosti.
Preverite svoj sluh – majhen korak za boljši spomin in jasnejše misli.
Če opažate znake izgube sluha, ne odlašajte. Pravočasen pregled in uporaba slušnih aparatov lahko pomenita razliko med socialno izolacijo in polnim, aktivnim življenjem.
Obrnite se na strokovnjaka za slušne aparate in naredite korak k bolj zdravi prihodnosti svojih možganov.
Viri:
Livingston, G. et al. (2020). Dementia prevention, intervention, and care: 2020 report of the Lancet Commission. The Lancet, 396(10248), 413–446.
Lin, F. R., & Albert, M. (2014). Hearing loss and dementia – who is listening? Aging & Mental Health, 18(6), 671–673.
Deal, J. A. et al. (2017). Hearing impairment and incident dementia and cognitive decline in older adults: The Health ABC Study. Journals of Gerontology, Series A.
World Health Organization (2021). World report on hearing. Geneva: WHO.
Alzheimer’s Disease International (ADI). (2023). World Alzheimer Report.