Izguba sluha se lahko pojavi v različnih stopnjah in oblikah
Klasifikacija oseb z izgubo sluha v Sloveniji
| Stopnja v dB (decibeli) | Opis (izgube sluha) | Vpliv na komunikacijo |
| 10 do 15 dB | Normalno slišanje | Nobene ovire v komunikaciji. |
| 16 do 25 dB | Rahla, neznatna | V tihih okoljih oseba nima težav z razumevanjem, v hrupnih okoljih oz. prostorih imate težave pri razumevanju šibke jakosti govora. |
| 26 do 40 dB | Lažja | V tihih pogovornih situacijah, kjer je snov poznana in besednjak omejen, oseba nima težav pri komuniciranju. Slaboten, tih govor ali govor na razdalji, težko sliši, čeprav je hrup minimalen. Debate v razredu, skupini predstavljajo komunikacijski izziv. |
| 41 do 55 dB | Zmerna | Oseba sliši govor le od blizu. Skupinske aktivnosti, kot so npr. govorne situacije v razredu, predstavljajo komunikacijski izziv. |
| 56 do 70 dB | Zmerno težka | Oseba lahko sliši le glasen, čist govorni signal. Več težav ima pri skupinskih situacijah. Velikokrat je razumevanje govora opazno moteno. Tudi govor naglušnega je rahlo moten. |
| 71 do 90 dB | Težka | Oseba ne more slišati govora, razen če je ta zelo glasen, a tudi takrat ne more prepoznati vseh besed. Zvoki okolja so prisotni, vendar jih oseba ne more identificirati. Posameznikov govor ni povsem razumljiv. |
| 91 in več dB | Globoka, zelo težka | Oseba lahko sliši posamezne glasne zvoke, medtem ko govora ne more zaznavati. Vzpostavi se osnovno sporazumevanje. Posameznikov govor, če je sploh razvit, ni razumljiv. |
(vir: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije)
Glasnost zvokov in slušni pragovi
Glasnost zvokov, ki jih slišite, se meri v decibelih (dB), pri čemer je 15-20 dB najtišji šepet, 120 dB pa reaktivni motor. Najtišji zvoki, ki jih še lahko slišimo, se imenujejo slušni pragovi. Normalni slušni pragi za odrasle veljajo za 0–25 dB v razponu testiranih frekvenc.
Na specialističnem pregledu pri otorinolaringologu vam bodo z različnimi postopki izmerili izgubo sluha in ugotovili, če imate konduktivno, senzorinevralno ali kombinirano izgubo sluha.
Konduktivna ali prevodna izguba sluha
Konduktivna izguba sluha se pojavi, ko pride do težave s prevajanjem zvoka v notranje uho. Težava je lahko v sluhovodu, bobniču ali srednjem ušesu (koščice in Evstahijeva cev). Notranje uho in slušni živec sta pri tej vrsti izgube sluha neprizadeta.
Simptomi konduktivne izgube sluha:
Zvoki so zadušeni ali pretihi.
Vzroki konduktivne izgube sluha:
Okužbe zunanjega ali srednjega ušesa
Popolna zapora sluhovoda z ušesnim maslom
Poškodba koščic srednjega ušesa
Otoskleroza
Perforiran bobnič (luknja v bobniču)
Odsotnost struktur zunanjega ali srednjega ušesa
Konduktivna izguba sluha je lahko začasna ali trajna, odvisno od vira težave. Nekatere primere konduktivne izgube sluha lahko odpravi zdravljenje, medtem ko so slušni aparati priporočena možnost rehabilitacije v dolgotrajnih ali trajnih primerih.
Senzorinevralna izguba sluha
Senzorinevralna izguba sluha se pojavi, ko pride do težave s senzoričnimi receptorji slušnega sistema, zlasti v polžku ali slušnem živcu. Večina senzorinevralne izgube sluha se pojavi kot posledica nenormalnosti ali poškodbe lasnih celic v polžku, kar preprečuje normalen prenos zvoka v možgane.
Simptomi senzorinevralne izgube sluha:
Pridušen govor
Tinitus (zvonjenje v ušesih)
Težave s sluhom v hrupu v ozadju
Vzroki senzorinevralne izgube sluha:
Prirojena: nenormalne lasne celice od rojstva
Poškodbe lasnih celic zaradi genetike, okužb, zdravil, travme ali hrupa
Starostna izguba sluha (presbycusis)
Senzorinevralne izgube sluha so na splošno trajne. Za spremljanje izgube sluha so potrebni redni testi sluha. Slušni aparati omogočajo prilagoditev nastavitev glede na višino izgube sluha.
Kombinirana izguba sluha
Kombinirana izguba sluha se pojavi, kadar ima oseba senzorinevralno naglušnost v kombinaciji s konduktivno naglušnostjo. To pomeni, da je težava tako v notranjem ušesu kot tudi v zunanjem in/ali srednjem ušesu.
Konduktivna izguba sluha je lahko začasna ali trajna, odvisno od vira težave. Kombinirano izgubo sluha je včasih mogoče zdraviti z medicinskim zdravljenjem, vendar so slušni aparati običajno najboljša rešitev za rehabilitacijo, saj kljub ozdravljeni konduktivni izgubi sluha senzorinevralna še vedno ostane.
Za več informacij nas pokličite na 051 203 204 ali se naročite na brezplačni posvet z našimi strokovnjaki.