Sluh je zelo pomemben čut. Slišati in razumeti moram sogovornika, pomemben pa je tudi pri zaznavanju nevarnosti iz okolja. Način delovanja slušnega sistema je zapleten in za pravilno delovanje zahteva številne funkcije, ki morajo pravilno delovati kot npr.:
- Zvok se prenaša po zraku kot zvočno valovanje iz okolja. Zvočne valove zbere zunanje uho in jih pošlje po sluhovodu do bobniča.
- Zvočni valovi povzročijo, da bobnič vibrira, zaradi česar se začnejo premikati tri drobne koščice v srednjem ušesu.
- Gibanje treh kosti povzroči premikanje tekočine v polžku, ki se nahaja v notranjem ušesu.
- Gibanje tekočine povzroči, da se lasne celice v polžku upognejo. Lasne celice spremenijo gibanje v električne impulze.
- Ti električni impulzi se prenašajo preko slušnega živca do možganov, kjer se interpretirajo kot zvok.
Zunanje uho
Uhelj je vidni del zunanjega ušesa. Uhelj s svojimi žlebovi in grebeni skupaj s sluhovodom zagotavlja naravno povečanje glasnosti za zvoke v frekvenčnem območju 2000-3000 Hz, kjer zaznavamo številne soglasne zvoke govora.
Sluhovod je druga pomembna sestavina zunanjega ušesa. Obložen je le z nekaj plastmi kože in finimi dlakami. Je zelo ožiljen kar pomeni, da je v sluhovod velik dotok krvi. V sluhovodu se nabira tudi ušesno maslo (cerumen), ki služi kot zaščita za kožo pred bakterijami in vlago. Ušesno maslo je normalen pojav, njegova količina se razlikuje glede na osebo. Problematično postane le, če popolnoma zamaši sluhovod.
Srednje uho
Bobnič je ločnica med zunanjim in srednjim ušesom. Čeprav gre za izredno tanko membrano, je bobnič sestavljen iz treh plasti, kar poveča njegovo trdnost.
Koščice so tri drobne koščice srednjega ušesa, ki se nahajajo neposredno za bobničem. Te tri kosti tvorijo povezano verigo v srednjem ušesu. Koščice sprejmejo mehanske vibracije, ki jih prejme bobnič, povečajo moč teh vibracij in jih prenesejo v notranje uho.
Evstahijeva cev je sistem za izravnavo zračnega tlaka v srednjem ušesu. Srednje uho je obdano s kostjo in se ne povezuje z zunanjim zrakom, razen skozi evstahijevo cev. Ta cevasta struktura je običajno zaprta, vendar se lahko nehote odpre s požiranjem, zehanjem ali žvečenjem. Lahko se tudi namerno odpre, da se izenači pritisk v ušesih, kot npr. pri letenju z letalom. Ko se to zgodi, boste morda slišali tiho pokanje.
Notranje uho
Notranje uho je organ, ki se nahaja globoko v temporalni kosti, ki je lobanjska kost na obeh straneh glave nad in ob straneh zunanjega ušesa. Notranje uho ima dve glavni strukturi: polkrožne kanale in polžka.
Polkrožni kanali ne prispevajo k sluhu, temveč pomagajo ohranjati ravnotežje med gibanjem.
Polžek je slušni organ notranjega ušesa. To je s tekočino napolnjena struktura, ki izgleda kot polž. Polžek spreminja mehanske vibracije iz bobniča in koščic v zaporedje električnih impulzov. Senzorične celice, imenovane lasne celice, se v polžku upogibajo, ko mehanske vibracije premikajo tekočino. To upogibanje lasnih celic povzroči pošiljanje električnih signalov v možgane prek slušnega živca. Polžek je urejen po frekvencah, podobno kot klavir, in pri ljudeh kodira zvoke od 20 Hz (nizek ton) do 20.000 Hz (visok ton).